Tabla IV · Vinifikacija
Kvevri ali qvevri: vino, ki nastaja v zemlji
Zakopana gruzijska amfora, vino, ki vre v ritmu tal: najstarejša tehnika pridelave vina na svetu, danes živa v kamnitem skednju iz leta 1817, v Alzaciji.
Kvevri ali qvevri: ena amfora, dva zapisa
Kvevri in qvevri (ქვევრი) sta ista beseda: gruzijski glineni vrč, ki ga že več kot 8000 let uporabljajo za vrenje in zorenje vina. Oba prepisa obstajata hkrati: »qvevri« je pogostejši v angleščini in nemščini, »kvevri« v francoščini in španščini. Metoda pridelave vina v kvevriju je od leta 2013 vpisana na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva UNESCO.
V l'ambre blanc uporabljamo oba zapisa: kakor koli ste prišli sem, ste na pravem mestu. Ista amfora, ista kretnja, isto živo vino.
Pridelava vina v kvevriju pri l'ambre blanc
Na vrtu s sadovnjakom, za našim kamnitim skednjem iz leta 1817 v Lutzelhousu, so gruzijski kvevriji zakopani neposredno v alzaško zemljo. Te vrče iz žgane gline segrejejo in nato premažejo s čebeljim voskom, ki se vpije v pore in jih od znotraj zatesni. Zakopani, zaščiteni pred svetlobo in pred velikimi temperaturnimi nihanji, omogočajo počasno vrenje brez kakršnega koli mehanskega posega: grozdje vre v stiku z jagodnimi kožicami in pečkami, v ritmu tišine in letnih časov. Brez dodatkov, brez čiščenja, brez filtracije: kvevri pusti vinu, da postane to, kar mora biti.
Marani
Naši kvevriji so zakopani v sadovnjaku in zelenjavnem vrtu ob skednju: to je naš marani, kot Gruzijci imenujejo kraj, kjer spijo vrči. Tu je pod milim nebom. Prvi kvevri je šel v zemljo avgusta 2022, v jamo, ki jo je vinar izkopal ročno; danes jih je šestnajst, skupaj približno 80 hektolitrov.
Vsi naši kvevriji prihajajo iz Gruzije. Lončarjev, ki jih še znajo izdelati, je približno deset, vsi so Gruzijci.
Kako nastane kvevri
Kvevri ali qvevri se gradi ročno, svaljek za svaljkom: lončar pusti, da se vsak obroč gline posuši, preden položi naslednjega, da posoda zdrži lastno težo. Ko je posoda suha, jo žgejo v peči in jo, še vročo, od znotraj premažejo s čebeljim voskom: vosek prodre v pore gline. Od zunaj jo zaščiti plast apna, preden jo spustijo v jamo.
Njegova jajčasta oblika, brez ročajev in brez noge, ni naključna: med vrenjem jagodne kožice in pečke krožijo po posodi, nato se usedejo na dno, v konico, da se vino samo zbistri.
Družinska zgodba
Ta izbira ni le metoda pridelave vina: je tudi vprašanje korenin. Grško poreklo Yanna Molle Webra ga povezuje s temi kretnjami pridelave vina v amforah, domačimi in skoraj arhaičnimi, predanimi še preden se jih je naučil. Pri l'ambre blanc je pridelava vina v kvevriju bolj vrnitev k stari, skromni kretnji blizu zemlje kot sledenje modi.
Od vinograda do amfore: koraki
-
Ročna trgatev
Ročno trganje v majhne zabojčke, da vsaka jagoda ostane nepoškodovana.
-
Polnjenje kvevrija
Grozdje (včasih v celih grozdih) gre neposredno v zakopano amforo, pri dolgih maceracijah brez predhodnega stiskanja.
-
Spontana maceracija in vrenje
Od nekaj dni do deset mesecev, odvisno od vina, brez dodanih kvasovk in brez nadzora temperature: kvevri se uravnava sam.
-
Neposredno stiskanje ali pretok
Nežna ločitev vina od jagodnih kožic, brez dodatkov in brez filtracije.
-
Polnjenje v steklenice
Vino nefiltrirano in nečiščeno; odvisno od vina brez dodanega žvepla ali s ščepcem, če je treba, ob pravem trenutku.
Zakaj amforo zakopati?
Zakopan kvevri je zaščiten pred razlikami v temperaturi med dnevom in nočjo: vrenje poteka v stabilnem okolju, brez klimatske naprave ali ogrevanja v kleti. Čebelji vosek, ki prekriva notranjost, naredi steno skoraj neprepustno: izmenjava z zrakom ostaja zelo majhna, amfora pa ne daje okusa po lesu. Slog vina je odvisen predvsem od grozdja in dolžine maceracije: pri nas vina s teksturo in nežnim taninskim stiskom, tudi pri belih.
Kvevri, amfora, vrč: kaj jih loči
Za kvevri pogosto rečemo »vino iz amfore« in beseda pomaga, da si posodo predstavljamo. Toda antična amfora, grška ali rimska, je bila narejena za prevoz: dva ročaja, ozek vrat, koničasto dno, da se je zagozdila v ladijskem skladišču. Kvevri ne potuje: narejen je, da ostane pod zemljo, pogosto več generacij. Španska tinaja stoji na tleh, nima njegove oblike in je ne zakopljejo. In kvevri ni zgolj posoda: je cela metoda, od vrenja na kožicah do zorenja.
Jantarno vino, rojeno v kvevriju
V Gruziji bele grozdne jagode, ki vrejo in macerirajo s kožicami v kvevriju, dajo vino jantarne barve: Gruzijci mu pravijo »jantarno vino«, drugod rečejo »oranžno vino«. Ta barva izvira iz kožic belega grozdja in časa maceracije. V kvevriju zorijo tudi rdeča vina: pri l'ambre blanc gredo skozenj macerirana bela vina in modri pinot.
Naša vina iz kvevrija
Večina vin l'ambre blanc preživi celotno zorenje ali del njega v kvevriju, od kratke, nekajdnevne maceracije do dolge, desetmesečne maceracije. Podrobnosti o vsaki metodi najdete na straneh naših naravnih vin iz Alzacije.
Pogosta vprašanja
- Kvevri ali qvevri: kakšna je razlika?
- Nobena: sta dva latinska prepisa iste gruzijske besede (ქვევრი), ki označuje isto amforo iz žgane gline.
- Ali kvevri vinu da poseben okus?
- Ne tako kot les: žgana, povoščena glina ne daje ne hrasta ne vanilije. Kar okusimo, so grozdje, maceracija in čas zorenja.
- Zakaj kvevrije zakopljejo?
- Zemlja blaži temperaturna nihanja: vrenje poteka mirno, brez klimatske naprave ali ogrevanja, amfora pa je zaščitena.
- Ali je vino iz kvevrija naravno vino?
- Tehnika kvevri je tradicionalno povezana z naravnimi in oranžnimi vini, ker se ujema s pridelavo brez dodatkov, brez filtracije in z malo ali nič dodanega žvepla: tako dela l'ambre blanc.
- Kakšna je razlika med kvevrijem in amforo?
- Antična amfora je služila prevozu vina: ročaji, ozek vrat, koničasto dno. Kvevri je brez ročajev in je zakopan, da vino na mestu vre in zori.
- Kje kupiti vino iz kvevrija iz Alzacije?
- Naša vina iz kvevrija iz Alzacije so naprodaj v naši spletni trgovini, z brezplačno dostavo po Franciji od 150 €, ali v kleti v Lutzelhousu, po dogovoru.


